Minister Kumer in generalna direktorica GZS v SIJ Acroniju na ogledu zelenih projektov

Ljubljana, 10. julij 2025 - Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer si je med današnjim delovnim obiskom v SIJ Acroni skupaj z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesno Nahtigal ogledal projekte oz. naložbe v zeleni prehod, ki jih je jeklarna SIJ Acroni sofinancirala iz namenskih sredstev Podnebnega sklada za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov (TGP). Gre za tretji tovrstni obisk ministra na terenu. Že v maju je obiskal proizvajalca izdelkov iz aluminija Talum, v prvi polovici junija pa Papirnico Vevče. Vsa tri energetsko intenzivna podjetja sodijo po uredbi iz leta 2023 med upravičence nadomestila posrednih stroškov emisij TGP. Veljavna uredba se v letošnjem letu izteče, zato GZS skupaj z energetsko intenzivnimi upravičenci vlado poziva k podaljšanju veljavnosti uredbe do leta 2030, kar omogočajo evropske smernice. 

»Ob odličnem naboru in dokazani učinkovitosti že izvedenih projektov razogljičenja, zmanjševanja emisij, uvajanja naprednih tehnologij ter povečanja samooskrbe z električno energijo je ključnega pomena, da tudi Slovenija zagotovi nadaljevanje teh spodbud in konkurenčne pogoje poslovanja za energetsko intenzivne dejavnosti v primerjavi z drugimi državami članicami. Zato je podaljšanje uredbe do leta 2030 nujno,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ob tem dodaja, da so »nedavni obiski v podjetjih, kot so Talum, Papirnica Vevče in tokrat v SIJ Acroni, kjer smo si ogledali rezultate že izvedenih investicij, sofinanciranih tudi iz naslova te podpore, ter predstavitve njihovih ambicioznih načrtov za prihodnost, jasen dokaz, da industrija aktivno in odgovorno stopa po poti razogljičenja in zelenega prehoda.« 

Proizvodnja jekla v Evropi in Sloveniji je pod pritiskom visokih cen energije v Evropi postala na določenih segmentih povsem nekonkurenčna. Kitajski in indijski proizvajalci danes izdelajo že več kot polovico svetovnega jekla. Poleg cene energije na obseg proizvodnje pomembno vplivajo tudi carine ZDA, ki  znašajo kar 50 %. Dejstvo je, da je jeklo pomemben primarni material, ki nastopa v oskrbovalnih verigah veliko industrij (avtomobilska, gradbena, vesoljske tehnologije, objekti za proizvodnjo elektrike itd.) tudi v EU in narediti je potrebno vse, da ta industrija v Evropi in Sloveniji ostane in se krepi. »Slovenske jeklarne že delujejo po načelih krožnega gospodarstva in torej uporabljajo sekundarne surovineza proizvodnjo jekel za nišne jeklarske trge z višjo dodano vrednostjo. Skrb za njihovo konkurenčnost in podpora izvedbi zelenega prehoda v tej industriji je zato še posebej pomembna in potrebna. Zato pozdravljamo shemo za posredne stroške in poudarjamo smiselnost njenega podaljšanja kot pomoč pri izvajanju zelenega prehoda,« je še dejala Vesna Nahtigal. 

SIJ Acroni – jasna pot razogljičenja in trajnostnega razvoja 

V SIJ Acroniju že skoraj 40 let jeklo pridelujejo na krožno gospodaren način,  z recikliranjem jeklenega odpadka. Vse naložbe izvajajo po načelih najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) za zmanjševanje ogljičnega odtisa, energetsko učinkovitost in krožno gospodarstvo. Od leta 2008 do 2022 so izključno z lastnimi sredstvi izvedli za več kot 428 milijonov evrov investicij, usmerjenih v tehnološke izboljšave, energetsko učinkovitost in zmanjševanje emisij ter trajnostni razvoj proizvodnje. Tudi izjemne lastnosti jekel, ki jih razvijajo v SIJ Acroni in drugih družbah Skupine SIJ, zagotavljajo temelj drugim industrijam in tehnologijam za zeleni prehod. 

Prva naložba, podprta iz Sklada za podnebne spremembe, je bila uspešno izpeljana v letih 2023 in 2024– gre za 18 milijonov evrov vredno prenovo linije za toplotno obdelavo neorientiranih elektropločevin. Podnebni sklad je prispeval več kot 14 milijonov evrov, preostanek pa je podjetje zagotovilo iz lastnih sredstev. Ta investicija je poleg tehnološkega preboja omogočila 20 odstotno povečanje proizvodnih zmogljivosti, znižanje specifičnih porab električne energije in zemeljskega plina za 28 % ter posledično znižanje emisij CO₂ za 4.285 ton oz. skoraj za polovico. Ta korak je ključen za razvoj visokokakovostnih elektropločevin SIWATT, namenjenih elektromobilnosti, in postavlja elektropločevine kot tretji strateški steber družbe, ob nerjavnih in specialnih jeklih. 

Do konca leta 2026 načrtujejo izvedbo še dveh velikih investicij, ki naj bi bili prav tako sofinancirani iz Sklada za podnebne spremembe. Prva je izkoriščanje odvečne toplote iz linije za toplotno obdelavo elektropločevin, kar bo omogočilo  zmanjšanje emisij za 1.585 ton CO₂ oziroma za 96 %. Druga pa je celovita modernizacija dveh peči (WL3 in WL4), kjer bodo z uvedbo sodobnega rekuperativnega ogrevanja zmanjšali emisije CO₂ za 1.280 ton kar je 28 odstotkov. Skupna vrednost obeh je 4,2 milijona evrov, investiciji pa predstavljata pomemben del uresničevanja Načrta razogljičenja SIJ Acroni do leta 2030. 

Za obdobje po letu 2026 so pripravljeni na novo fazo investicij, ki pa bodo močno odvisne od nadaljevanja državne podpore. Če bo Uredba o podpori investicijam iz Sklada za podnebne spremembe podaljšana tudi za obdobje po 2026, so v SIJ Acroniju pripravljeni izvesti projekte v skupni vrednosti približno 56 milijonov evrov. 

Največji med njimi je prenova potisne peči z uvedbo regenerativnega sistema ogrevanja in izkoriščanjem odvečne toplote. Gre za energetsko najpomembnejši projekt družbe, saj bi z njim letno zmanjšali emisije CO₂ za 9.000 ton oziroma za tretjino. Drugi pomemben projekt je zamenjava hladilnega stolpa za četrto odprtino elektroobločne peči (EOP), ki bi omogočila prihranek 5.000 MWh električne energije letno, kar je 20-odstotno znižanje. 

Tretja investicija, predvidena po letu 2026, je izgradnja večje sončne elektrarne ter uvedba baterijskih hranilnikov električne energije s čimer bi zagotovili dodatno proizvodnjo 10.000 MWh električne energije iz obnovljivih virov. To bi razbremenilo omrežje, povečalo samooskrbo in dodatno zmanjšalo emisije CO₂. 

Ključ do uspeha teh naložb je usklajeno delo strokovnjakov, med katerimi ima pomembno vlogo lasten oddelek Energetike, ki skrbi za upravljanje virov, optimizacijo porabe in skladnost z zakonodajo. 

Skupni učinki vseh izvedenih, potrjenih in morebitnih investicij do leta 2030 vključujejo prihranek več kot 90.000 MWh energije letno in zmanjšanje emisij CO₂ za več kot 16.000 ton oziroma 18 odstotkov družbe v obsegu ena. V Skupini SIJ sicer do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2020  načrtujejo zmanjšanje lastnih emisij za polovico. V SIJ Acroniju poudarjajo, da je nadaljevanje Uredbe o podpori investicijam iz Sklada za podnebne spremembe ključno za preživetje energetsko intenzivne industrije v Sloveniji. Brez dolgoročne, stabilne in strateško usmerjene podpore države takšne transformacije niso izvedljive, zlasti ob trenutnih razmerah na energetskih trgih, kjer veleprodajne cene električne energije v Sloveniji ostajajo visoke in občutno višje kot na primer v ZDA. Industrijska elektrika je ena največjih postavk v strukturi stroškov jeklarne – brez investicij v energetsko učinkovitost in lastne obnovljive vire postaja dolgoročna konkurenčnost močno ogrožena. 

»Za SIJ Acroni je področje energetske učinkovitosti ključnega pomena – lahko bi celo rekli, da gre za odločilen dejavnik globalne konkurenčnosti. Ob visokih cenah obeh energentov, zemeljskega plina in elektrike, v evropskem prostoru ter šibkem povpraševanju, je vsak korak k zniževanju specifičnih porab še toliko bolj pomemben. SIJ Acroni je in bo v obdobju 2023–2027 vložil preko 22 milijonov evrov v projekte energetske učinkovitosti in s tem zmanjšal emisije CO₂ za več kot 7.000 ton. Do leta 2030 bomo dodali še 56 milijonov evrov novih naložb in dodatno znižali emisije za 9.000 ton. Ob dejstvu, da so evropski jeklarski konkurenti samo v zadnjem letu in pol prejeli več kot 14 milijard evrov podpore za projekte zelene transformacije, je podpora, ki jo Vlada RS namenja energetsko intenzivnim družbam iz Sklada za podnebne spremembe, toliko bolj dragocena. Ministru Kumru smo predstavili učinke izvedenih naložb in načrte do leta 2030. Želimo si njegove podpore za nadaljevanje te sheme, ki že dokazuje svojo uspešnost,« je ob obisku poudaril mag. Branko Žerdoner, glavni direktor SIJ Acroni. 

SIJ Acroni sicer že danes, ko bo večina evropskih jeklarskih družb šele začela prehajati na krožnogospodarne poslovne modele, temelji na reciklaži. Njihovo jeklo je 100-odstotno reciklirano, več kot 98 odstotkov vseh proizvodnih odpadkov se ponovno uporabi ali reciklira. Z uporabo elektroobločnih peči, v katerih izdelujejo jeklo izključno z recikliranjem jeklenega odpadka, letno prihranijo ogromne količine naravnih virov, ogljični odtis pa je že danes 3- do 4-krat nižji kot pri jeklarnah, ki pridobivajo jeklo iz železove rude. Njihov ogljični odtis pri proizvodnji elektropločevin je nižji od 700 kg CO₂ na tono, kar jih že danes uvršča v sam vrh svetovno najbolj trajnostnih proizvajalcev jekla. Svojo trajnostno naravnanost so leta 2024 potrdili s pridobitvijo certifikata po zahtevnem standardu ResponsibleSteel. S tem so se umestili med najbolj odgovorne in trajnostne proizvajalce jekla na svetu. 

SIJ Acroni dokazuje, da se lahko tudi energetsko intenzivna industrija razvija v skladu s cilji zelenega prehoda – ob podpori države, trdnem znanju in jasni razvojni viziji. 

Ob ogledu jeklarskega podjetja je minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer dejal: »Vesel sem, da so podjetja prepoznala vladna prizadevanja za razogljičenje slovenske industrije in se ob naši podpori odločajo za investicije s pomembnimi pozitivnimi vplivi na okolje in družbo. SIJ Acroni je eno izmed slovenskih podjetij, ki med vsemi upravičenci prejema največja nadomestila za posredne stroške iz Podnebnega sklada. Danes sem se osebno prepričal, da jih porabljajo premišljeno in učinkovito. Z naložbami v energetsko učinkovitost in zmanjševanje emisij gradijo odpornost za prihodnost. Čista in trajnostna proizvodnja je pogoj za dolgoročno ohranjanje in povečanje konkurenčnosti gospodarstva. A te naložbe so pomembne tudi za širšo družbo, ne le za podjetja. So dragocen prispevek k našim skupnim ciljem – nižjim emisijam, večji energetski učinkovitosti in uspešnemu čistemu prehodu.«  

*** 

Uredba o toplogrednih plinih sprejeta 2013  

Nadomestilo za energetsko intenzivna podjetja je uvedeno kot odgovor na višje stroške električne energije, ki izhajajo iz sistema trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. 

Evropska komisija je zato oblikovala prvo shemo pomoči, namenjeno podjetjem z večjim tveganjem za selitev proizvodnje zaradi stroškov emisij. 

Slovenija državne pomoči, ki so jo določale takratne evropske smernice, ni vključila v svoj pravni red, kljub vztrajnim pozivom GZS. Posledično so bila slovenska podjetja iz prizadetih sektorjev postavljena v slabši konkurenčni položaj glede na evropske in globalne tekmece.  

Leta 2020 je Evropska komisija sprejela nove smernice za pomoč v okviru ETS po letu 2021. GZS je aktivno sodelovala pri pripravi rešitev, da bi slovenskim podjetjem omogočila enakovreden dostop do pomoči in okrepila njihovo konkurenčnost. 

Slovensko shemo, ki jo je Vlada prijavila, komisija pa potrdila februarja 2023, je vlada prenesla v uredbo s trajanjem treh let. Skupna vrednost sheme znaša 99,15 milijona evrov. Podjetja morajo prejeta sredstva v celoti nameniti za projekte zelenega prehoda. Trenutno poteka zadnje leto izvajanja te sheme. 

Dodatne informacije:  

Tajda Pelicon, GZS, tajda.pelicon@gzs.si, 041 397 194 

Sara Wagner, SIJ, sara.wagner@sij.si, 041 313 532 

Tjaša Baraga Naraločnik, MOPE, tjasa.baraga-naralocnik@gov.si, 041 838 705