Korozijski laboratorij

V Acroniju smo z novembrom 2008 odprli nov korozijski laboratorij. Z novo in sodobno opremo, izvajamo korozijske teste na celotni skupini nerjavnih jekel po mednarodno uveljavljenih standardih ((EN ISO 3651-1, EN ISO 3651-2 (Metode A, B in C), ASTM A 262 Metode A, B, C, E in F), ASTM A 923 (Metode A, B, C), ASTM G 48 (Metoda A), GOST 6032 (Metoda AMY).
Korozija je izziv s katero se srečuje celotna kovinska industrije po vsem svetu, različne oblike korozijskega procesa pa imajo to skupno lastnost, da povzročijo nestabilnost materiala v določenem okolju.

Osnovna značilnost korozije kovin je njeno začetno delovanje na površini, od koder z različno intenziteto napreduje v globino materiala. Posledica tega je lokalna sprememba sestave kovine, njenih mehansko - fizikalnih lastnosti, integriteta površine in nenazadnje omejena življenjska doba različnih kovinskih elementov.

Najznačilnejši korozijski procesi s katerimi se srečujemo na kovinskih materialih so:

  • enakomerna oz. splošna korozija
  • galvanska korozija
  • jamičasta korozija
  • interkristalna korozija
  • selektivno raztapljanje
  • napetostna korozija
  • vodikova krhkost
  • erozivna korozija

V okviru korozijskega laboratorija izvajamo standardne preizkuse obstojnosti različnih nerjavnih jekel po naslednjih metodah:


1. Navadna korozija
Odpornost proti navadni koroziji ugotavljamo v katerem koli sredstvu, pri poljubni koncentraciji in pri temperaturah do 160oC.


2. Interkristalna korozija
Odpornost na interkristalno korozijo ugotavljamo po naslednjih metodah:
EN ISO 3651-1
Test v dušikovi (V) kislini za določanje občutljivosti na interkristalni napad v austenitnih nerjavnih jeklih:
(HUEY TEST).

EN ISO 3651-2 Metode A, B, C
Test za določanje občutljivosti na interkristalno korozijo v feritnih, austenitnih in duplex nerjavnih jeklih v mediju, ki vsebuje žveplovo(VI) kislino.

ASTM A262 Metode A, B, C, E, F
Standardni postopki za določevanje občutljivosti na interkristalno napad v avstenitnih nerjavnih jeklih:

  • Metoda A: Jedkalni test v oksalni kislini za klasifikacijo jedkalnih struktur austenitnih nerjavnih jekel,
  • Metoda B: Test v železovem (III) sulfatu – žveplovi (VI) kislini za določanje občutljivosti na interkristalni napad v austenitnih nerjavnih jeklih,
  • Metoda C (Huey Test – EN ISO 3651-1): Test v dušikovi (V) kislini za določanje občutljivosti na interkristalni napad v austenitnih nerjavnih jeklih,
  • Metoda E (Strauss Test): Test v bakru - bakrovem sulfatu - 16 % žveplovi (VI) kislini za določanje občutljivosti na interkristalno korozijo v austenitnih nerjavnih jeklih,
  • Metoda F: Test v bakru - bakrovem sulfatu - 50 % žveplovi (VI) kislini za določanje občutljivosti na interkristalno korozijo v austenitnih nerjavnih jeklih.

GOST 6032, Metoda AMY
Test v bakru - bakrovem sulfatu - žveplovi (VI) kislini za določanje občutljivosti na interkristalno korozijo v austenitnih nerjavnih jeklih.

ASTM A923 Metode A, B, C
Standardni testne metode za klasifikacijo struktur Duplex nerjavnih jekel

3. Napetostna korozija

EN ISO 15156 – 3
Materiali za uporabo v okoljih s H2S v proizvodnji olja in plina – 3.del: Visoko legirana jekla (CRAs) in druge zlitine.
NACE MR 0103
Materiali odporni na sulfidno napetostno pokanje (SCC) v korozivnih okoljih rafinerije nafte.
NACE MR 0175
Materiali odporni na sulfidno napetostno pokanje (SCC) in napetostno korozijsko pokanje (SCC) v kislem okolju predelave nafte in zemeljskega plina.


4. Jamičasta korozija
ASTM G 48
Testna metoda za določevanje jamičaste korozije nerjavnih jekel in sorodnih zlitin v raztopini železovega (III) klorida.

5. Preiskave ognjeobstojnosti

Preiskave opravljamo pri povišanih temperaturah in sicer na jeklih, ki so po naravi obstojna proti škajanju ali pa na kateremkoli nerjavnem jeklu. Preiskave se izvajajo v zračni atmosferi ali v drugih atmosferah. Stopnjo oksidacije določamo po metodi pridobivanja na teži ali izgube na teži.

V Acroniju se zavedamo, da razvoj kvalitetnih nerjavnih jekel temelji na njihovi korozijski odpornosti.
Naša jekla so preizkušena po predpisih mednarodnih standardov, proces izdelave pa je skrbno načrtovan.