Pantzevo priznanje za leto 2008 je posebna komisija na predlog Društva metalurških inženirjev in tehnikov podelila izvršnemu direktorju za razvoj in tehnologijo Banko Branku. Acroni si je v desetih letih, ko je bil kreativni usmerjevalec razvoja proizvodnje in tehnologije Branko Banko, pridobil ugodno izhodišče, ki mu je omogočilo postati pomemben igralec na globalnem trgu nerjavnih, elektro in ostalih specialnih jekel.
Letošnji lavreat, Branko Banko, je že na začetku svoje karierne poti v jeseniški železarni tvorno sodeloval pri razvoju jekel različnih kvalitet, zadnjih deset let pa je kot izvršni direktor za proizvodnjo in tehnologijo pomembno zaznamoval razvoj Acronija tako na poslovnem kot na tehnološko-tehničnem področju. Ko govorimo o sodobnem trenutku jeseniškega železarstva, o viziji in vrednotah Acronija, o ciljih in smernicah njegovega razvoja, vedno naletimo na njegovo ime.
Že kot osnovnošolca je kandidata privlačilo naravoslovje in tehnične vede, še posebej, če so bile povezane z ognjem in energijo. Zato po osnovni šoli ni bila težka odločitev za metalurško srednjo šolo (ŽIC) na Jesenicah, ki jo je zaključil 1969.
Po srednji šoli se je zaposlil v Železarni Jesenice, kjer je opravil pripravništvo v Raziskovalnem oddelku. Na začetku svoje strokovne poti je opravljal različna dela od nalog fizikalnega tehnika do tehnika za samostojne raziskave. Pri tem se je spoznaval z zahtevnostjo strokovnega dela v laboratorijih pri metalografskih preiskavah, korozijskih testih, preiskavi plastične preoblikovalnosti in statističnih analizah. Sodeloval je pri razvoju in optimiranju izdelave jekla za elektropločevine, uvajanje obdelave jekla v ponovci s sintetičnimi žlindrami, prepihovanju jekla z argonom in izdelave avtomatskih jekel z dodatkom svinca.
Pomemben mejnik v njegovem strokovnem razvoju je nastopil leta 1976 z izgradnjo nove hladne valjarne na Koroški Beli, kjer je pričel kot programer toplotne obdelave, nato vodja žarilnice in proizvodne tehnologije. Ves ta čas so mu velik izziv pomenile termične obdelave hladno in toplo valjanih jekel na agregatih Hladne valjarne. Vedno bolj se je zavedal, da mu formalno strokovno znanje pridobljeno v srednji šoli ne omogoča optimalno razumeti tehnoloških procesov, zato je nadaljeval študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je leta 1979 uspešno zaključil študij prve stopnje metalurgije. Na drugi stopnji je za diplomsko delo raziskal zahtevno področje vplivov hladne predelave in pogojev termične obdelave na lastnosti visoko siliciranih elektropločevin.
Rojstvo Acronija, 1. 1. 1993, pomeni za kandidata pomemben preskok iz izključno strokovnega dela na strokovno-vodstveni nivo : prevzel je delovne naloge vodja Hladne valjarne Bela. Uspehi, ki jih je pokazal na tem delovnem mestu in njegove strokovne ter osebnostne vrline so bile odločilne, da je bil leta 1998 imenovan v upravo podjetja za področje proizvodnje in tehnologije.
To dolžnost je prevzel v času, ko se je Acroni še utapljal v rdečih številkah in njegova mladostna svežina začinjena z »gorjansko« trmo je bila pomemben dejavnik pri reševanju kriznih razmer. S svojim znanjem in samozavestno odločnostjo ni samo odločilno prispeval k izboljšanju produktivnosti obstoječih proizvodnih kapacitet in tehnoloških postopkov, ampak je zelo pomemben tudi njegov prispevek pri snovanju in realizaciji novih investicijsko-razvojnih projektov. Med te sodijo tako strateško pomembne investicije kot projekti namenjeni odpravi tehnoloških ozkih grl, povečanju obratovalne zanesljivosti, izboljšanju kakovosti ter izplena in zmanjševanju porabe energije.
Velike investicijske naložbe, ki bodo šele v naslednjih letih pokazale pravo vrednost, so ekološke, ki v zadnjih letih predstavljajo pomemben vrednostni delež investicij. Branko Banko je pravilno razumel, da je varstvo okolja ena osnovnih odgovornosti podjetja in predvsem njegova zasluga je, da je postalo sestavni del politike vodenja Acroni-ja. Tako smo v letu 2002 pridobili standard ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem. Prizadeval si je, da je Acroni kot IPPC zavezanec pridobil okoljevarstveno dovoljenje za prehodno obdobje do leta 2010. V letu 2003 je bil pripravljen »Program prilagajanja zahtevam za pridobitev okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja«, ki ga je v letu 2004 potrdilo Ministrstvo za okolje in prostor, kar je omogočilo nadaljevanje proizvodnje jekla. Pod njegovim nadzorom družba uspešno sledi obvezam in trendom, ki določajo pogoje in pravila obnašanja, kar se kaže v nenehnemu zmanjševanju emisijskih obremenitev okolja z odpadnimi vodami, onesnaženjem zraka, hrupa in odpadkov.
Pomembna interna dimenzija družbene odgovornosti podjetja, ki ji je Branko Banko namenil velik osebni prispevek, je varnost in zdravje pri delu. Zaradi specifičnosti proizvodnih procesov, ki so povezani z velikim tveganjem pri delu, v Acroniju posvečamo posebno pozornost skrbi za zaposlene, za njihovo zdravje in dobro počutje. Rezultat teh prizadevanj je Sistem varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001, katerega certifikacijo smo uspešno izvedli v letu 2005.
Tretja pomembna dimenzija družbene odgovornosti se odraža v zagotavljanju primernega organizacijskega okolja za osebno rast in delovanje zaposlenih. S svojim pozitivnim odnosom in izrednim občutkom za sodelavce je Branko Banko znal zgladiti marsikateri konflikt in s tem pomembno zaznamoval organizacijsko kulturo in vrednote podjetja. Njegova visoka kultura komuniciranja je veliko pripomogla tudi k temu, da krajani Acroni vedno bolj sprejemajo kot podjetje, ki si prizadeva, da bi jim omogočalo eksistenco ob kar najmanj motečih vplivih.
Letošnji lavreat, Branko Banko, je že na začetku svoje karierne poti v jeseniški železarni tvorno sodeloval pri razvoju jekel različnih kvalitet, zadnjih deset let pa je kot izvršni direktor za proizvodnjo in tehnologijo pomembno zaznamoval razvoj Acronija tako na poslovnem kot na tehnološko-tehničnem področju. Ko govorimo o sodobnem trenutku jeseniškega železarstva, o viziji in vrednotah Acronija, o ciljih in smernicah njegovega razvoja, vedno naletimo na njegovo ime.
Že kot osnovnošolca je kandidata privlačilo naravoslovje in tehnične vede, še posebej, če so bile povezane z ognjem in energijo. Zato po osnovni šoli ni bila težka odločitev za metalurško srednjo šolo (ŽIC) na Jesenicah, ki jo je zaključil 1969.
Po srednji šoli se je zaposlil v Železarni Jesenice, kjer je opravil pripravništvo v Raziskovalnem oddelku. Na začetku svoje strokovne poti je opravljal različna dela od nalog fizikalnega tehnika do tehnika za samostojne raziskave. Pri tem se je spoznaval z zahtevnostjo strokovnega dela v laboratorijih pri metalografskih preiskavah, korozijskih testih, preiskavi plastične preoblikovalnosti in statističnih analizah. Sodeloval je pri razvoju in optimiranju izdelave jekla za elektropločevine, uvajanje obdelave jekla v ponovci s sintetičnimi žlindrami, prepihovanju jekla z argonom in izdelave avtomatskih jekel z dodatkom svinca.
Pomemben mejnik v njegovem strokovnem razvoju je nastopil leta 1976 z izgradnjo nove hladne valjarne na Koroški Beli, kjer je pričel kot programer toplotne obdelave, nato vodja žarilnice in proizvodne tehnologije. Ves ta čas so mu velik izziv pomenile termične obdelave hladno in toplo valjanih jekel na agregatih Hladne valjarne. Vedno bolj se je zavedal, da mu formalno strokovno znanje pridobljeno v srednji šoli ne omogoča optimalno razumeti tehnoloških procesov, zato je nadaljeval študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je leta 1979 uspešno zaključil študij prve stopnje metalurgije. Na drugi stopnji je za diplomsko delo raziskal zahtevno področje vplivov hladne predelave in pogojev termične obdelave na lastnosti visoko siliciranih elektropločevin.
Rojstvo Acronija, 1. 1. 1993, pomeni za kandidata pomemben preskok iz izključno strokovnega dela na strokovno-vodstveni nivo : prevzel je delovne naloge vodja Hladne valjarne Bela. Uspehi, ki jih je pokazal na tem delovnem mestu in njegove strokovne ter osebnostne vrline so bile odločilne, da je bil leta 1998 imenovan v upravo podjetja za področje proizvodnje in tehnologije.
To dolžnost je prevzel v času, ko se je Acroni še utapljal v rdečih številkah in njegova mladostna svežina začinjena z »gorjansko« trmo je bila pomemben dejavnik pri reševanju kriznih razmer. S svojim znanjem in samozavestno odločnostjo ni samo odločilno prispeval k izboljšanju produktivnosti obstoječih proizvodnih kapacitet in tehnoloških postopkov, ampak je zelo pomemben tudi njegov prispevek pri snovanju in realizaciji novih investicijsko-razvojnih projektov. Med te sodijo tako strateško pomembne investicije kot projekti namenjeni odpravi tehnoloških ozkih grl, povečanju obratovalne zanesljivosti, izboljšanju kakovosti ter izplena in zmanjševanju porabe energije.
Velike investicijske naložbe, ki bodo šele v naslednjih letih pokazale pravo vrednost, so ekološke, ki v zadnjih letih predstavljajo pomemben vrednostni delež investicij. Branko Banko je pravilno razumel, da je varstvo okolja ena osnovnih odgovornosti podjetja in predvsem njegova zasluga je, da je postalo sestavni del politike vodenja Acroni-ja. Tako smo v letu 2002 pridobili standard ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem. Prizadeval si je, da je Acroni kot IPPC zavezanec pridobil okoljevarstveno dovoljenje za prehodno obdobje do leta 2010. V letu 2003 je bil pripravljen »Program prilagajanja zahtevam za pridobitev okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja«, ki ga je v letu 2004 potrdilo Ministrstvo za okolje in prostor, kar je omogočilo nadaljevanje proizvodnje jekla. Pod njegovim nadzorom družba uspešno sledi obvezam in trendom, ki določajo pogoje in pravila obnašanja, kar se kaže v nenehnemu zmanjševanju emisijskih obremenitev okolja z odpadnimi vodami, onesnaženjem zraka, hrupa in odpadkov.
Pomembna interna dimenzija družbene odgovornosti podjetja, ki ji je Branko Banko namenil velik osebni prispevek, je varnost in zdravje pri delu. Zaradi specifičnosti proizvodnih procesov, ki so povezani z velikim tveganjem pri delu, v Acroniju posvečamo posebno pozornost skrbi za zaposlene, za njihovo zdravje in dobro počutje. Rezultat teh prizadevanj je Sistem varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001, katerega certifikacijo smo uspešno izvedli v letu 2005.
Tretja pomembna dimenzija družbene odgovornosti se odraža v zagotavljanju primernega organizacijskega okolja za osebno rast in delovanje zaposlenih. S svojim pozitivnim odnosom in izrednim občutkom za sodelavce je Branko Banko znal zgladiti marsikateri konflikt in s tem pomembno zaznamoval organizacijsko kulturo in vrednote podjetja. Njegova visoka kultura komuniciranja je veliko pripomogla tudi k temu, da krajani Acroni vedno bolj sprejemajo kot podjetje, ki si prizadeva, da bi jim omogočalo eksistenco ob kar najmanj motečih vplivih.